Hrast in breza

Mehko/ trdo
nežno/grobo
občutljivo/nič mu ne pride do živega

Pa še bi lahko iskali nasprotja. Meni sta breza in hrast res tako tipična predstavnika ženske in moške energije.

Breza opleta s svojimi nežnimi mehkimi vejami, njeno lubje gladko belo, polna soka, občutljiv les, lahko celo joka, če jo porežete prepozno pomladi. In na drugi strani trden hrast, globoko zakoreninjen, s svojim grobim razbrazdanim lubjem, zelo trdim in odpornim lesom…meni sta res fascinantna.

Ker je sedaj čas za nabiranje obeh in ker me tako zelo privlačita v zadnjem času, naj vam jih pobližje predstavim. Začnemo z brezo seveda – ženske imajo prednost.

Njena mehkoba vej in lubja kaže na to, da mehča tkivo. Vendar to ni njena glavna zdravilna lastnost. Tudi mehkoba lubja, ki kaže njen učinek za lepšo mehkejšo kožo ne (ta učinek dosežemo ker spodbuja delovanje limfnega sistema, ki bistveno pripomore k lepši koži). Glavna njena zdravilna učinkovitost je seveda povezana z jokom. Evo, kje imamo ženske največ moči 🙂

Njen jok oziroma sočnost sta povezana z vodo. Pravijo, da kjerkoli breze rastejo, je podtalnica spodaj. Če zavrtate spomladi v lubje do ravno primerne globine, vam bo v eni noči iz nje steklo 2-3 litre brezove vode. Res je sploh pomladi polna vode. In sposobna je to vodo pretakati. To je sposobnost, ki je pri njej najbolj cenjena. S pitjem brezovih listov spodbujamo pretok vode v našem telesu. S tem bolje delujejo sečni organi, tudi limfni sistem je bolj aktiven. V času pitja pripravkov iz breze bomo potrebovali piti tudi veliko vode, saj bo iz nas steklo lahko tudi do 5x več seča. Zelo primerno za boljše delovanje ledvic, razne vodne edeme, zatekanje nog (če ni povezano s srcem) ipd.

To njeno moč nosijo mladi listi, ki se lahko nabirajo do poletnega solsticija. Liste posušimo in iz njih pripravljamo čaj ali tinkturo. Zanimivo, da imajo rahlo grenek okus, kar pomeni, da spodbuja tudi delovanje prebavil.  Ker je tako splošno čistilna, je dobra sestavino čajem proti prehladu.

Glavni učinek pa kot rečeno boljši pretok vode po telesu.

 

HRAST

Kaj nam razodeva trden očak, ki je zavetje škratov in pod seboj jeseni gosti številne živali s svojim želodom? Hrast je trden in močan. Še neurja ga ne podirajo. Njegovo lubje pa razbrazdano in grobo. Če začnemo z lubjem, ki je kot koža drevesa – kaže, da je primeren za grobo, nečisto kožo. Res lubje hrasta celi tiste bolj “čudne” kožne tvorbe – lahko so napol zagnojene, se pojavijo pod pazduho, v ustih,…Tudi tisti, ki imajo težave z luskavico so verjetno slišali za hrastovo lubje, saj je eno boljših zelišč v teh primerih.

Lubje je torej tisti del hrasta, ki se najbolj uporablja. Nabira se prav tako do poletnega solsticija in sicer iz mlajših vej debelih za močnejši prst oziroma šibko roko. Naj bo lubje še mlado in nežno – ne tisto staro in razbrazdano. Iz njega lahko naredite tinkturo ali čaj. Lahko tudi kopel, če imate kakšno večje kožne težave. Kopel se priporoča še posebej pri luskavici.

Ašič priporoča. Da si vsako leto naredimo čistilno kuro s pitjem čaja ali tinkture iz hrastovega lubja. Telesu namreč pomaga čistiti toksine. Po naših izkušnjah je sicer to v redu, vendar zna biti hrast precej agresiven za želodec in ga nekateri ne prenesejo.

Od hrasta se uporablja le še želod. Poznate želodovo kavo? Zelo čistilna in krepčilna. Priporoča se celo rakavim bolnikom.

Torej od hrasta lahko naberemo mlado lubje (le do solsticija) in ga posušimo ali iz njega naredimo tinkturo. Jeseni si lahko pripravimo še želodovo kavo – naj takoj dodam, da je delo primerno le za najbolj vztrajne 🙂

Optimized with PageSpeed Ninja